Slovensko vegansko društvo :: Beljakovinska živila

Primerjalna tabela: Beljakovinska živila in njihov vpliv na umrljivost, okolje, prehransko varnost in živali

	STROČNICE	POLNOZRNATA ŽITA	OREŠČKI	SEMENA	MLEČNI IZDELKI	JAJCA	RIBE	KOPENSKO MESO
VSEBNOST BELJAKOVIN	Vir beljakovin	Vir beljakovin	Vir beljakovin	Vir beljakovin	Vir beljakovin	Vir beljakovin	Vir beljakovin	Vir beljakovin
VPLIV NA TVEGANJE ZA PREDČASNO SMRT IZ KATEREGAKOLI RAZLOGA	Redno uživanje znižuje tveganje	Redno uživanje znižuje tveganje	Redno uživanje znižuje tveganje	Nimamo dovolj podatkov za oceno vpliva; vpliv je predvidoma podoben kot pri oreščkih	Vpliv na tveganje je odvisen od zaužite količine	Vpliv na tveganje je odvisen od zaužite količine	Redno uživanje znižuje tveganje	Predelano meso povečuje tveganje; rdeče meso povečuje tveganje
								Belo meso nima vpliva
ODGOVORNOST ZA ŠIRJENJE BAKTERIJ, ODPORNIH NA PROTIMIKROBNA ZDRAVILA	Ne predstavljajo tveganja	Ne predstavljajo tveganja	Ne predstavljajo tveganja	Ne predstavljajo tveganja	Svetovna živinoreja porabi približno 73 % vseh proizvedenih protimikrobnih zdravil	Svetovna živinoreja porabi približno 73 % vseh proizvedenih protimikrobnih zdravil	Ribogojnice: Tveganje se ne razlikuje od tveganja pri kopenski živinoreji	Svetovna živinoreja porabi približno 73 % vseh proizvedenih protimikrobnih zdravil
							Ribolov: Ne predstavlja tveganja
VPLIV NA PODNEBNE SPREMEMBE	Majhen vpliv	Majhen vpliv; izjema z zmernim vplivom je riž - a tudi ta ima manjši ogljični odtis od jajc, rib in piščančjega mesa	Majhen vpliv	Majhen vpliv	Živinoreja nosi 81 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na podnebne spremembe	Živinoreja nosi 81 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na podnebne spremembe	Ribe imajo v povprečju takšen ogljični odtis na kilogram živila kot piščančje meso ali jajca	Živinoreja nosi 81 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na podnebne spremembe
RACIONALNOST RABE ZEMELJSKE POVRŠINE	Majhne zahteve po kmetijskih površinah	Majhne zahteve po kmetijskih površinah	Majhne zahteve po kmetijskih površinah	Nimamo dovolj podatkov za oceno zahtev po kmetijskih površinah	Živinoreja (vključno z ribogojnicami) na globalnem nivoju k prehrani ljudi doprinese 18 % kalorij, zavzema pa 83 % kmetijskih površin	Živinoreja (vključno z ribogojnicami) na globalnem nivoju k prehrani ljudi doprinese 18 % kalorij, zavzema pa 83 % kmetijskih površin	Živinoreja (vključno z ribogojnicami) na globalnem nivoju k prehrani ljudi doprinese 18 % kalorij, zavzema pa 83 % kmetijskih površin	Živinoreja (vključno z ribogojnicami) na globalnem nivoju k prehrani ljudi doprinese 18 % kalorij, zavzema pa 83 % kmetijskih površin
							Ribolov: Ne zahteva kmetijskih površin, a prekomerno izrablja vodne habitate
VPLIV NA UPAD BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI	Majhne zahteve po kmetijskih površinah in posledično majhen vpliv na upad biotske raznovrstnosti	Majhne zahteve po kmetijskih površinah in posledično majhen vpliv na upad biotske raznovrstnosti	Majhne zahteve po kmetijskih površinah in posledično majhen vpliv na upad biotske raznovrstnosti	Nimamo dovolj podatkov za oceno vpliva	Živinoreja nosi 78 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na izgubo kopenske biotske raznovrstnosti	Živinoreja nosi 78 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na izgubo kopenske biotske raznovrstnosti	Ribolov je glavni krivec za upad morske biotske raznovrstnosti	Živinoreja nosi 78 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na izgubo kopenske biotske raznovrstnosti
							Ribogojnice zaradi ribje krme nimajo nič drugačnega vpliva kot ribolov/živinoreja
VPLIV NA RUŠENJE FOSFORJEVEGA IN DUŠIKOVEGA KROGA	Majhne zahteve po fosforju; majhne izgube dušika v okolje	Majhne zahteve po fosforju; majhne izgube dušika v okolje	Majhne zahteve po fosforju; majhne izgube dušika v okolje	Majhne zahteve po fosforju; podatkov o izgubah dušika nimamo dovolj za oceno vpliva	Živinoreja nosi 73 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na rušenje fosforjevega in dušikovega kroga	Živinoreja nosi 73 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na rušenje fosforjevega in dušikovega kroga	Ribogojnice: Majhne zahteve po fosforju; velike izgube dušika v okolje	Živinoreja nosi 73 % odgovornosti za nezaželjen vpliv evropskega kmetijstva na rušenje fosforjevega in dušikovega kroga
							Ribolov: Ne vpliva na rušenje fosforjevega in dušikovega kroga
PORABA VODE	Nizka poraba	Nizka poraba; izjema z visoko porabo je riž	Visoka poraba	Nimamo dovolj podatkov za oceno porabe	Visoka poraba	Nizka poraba	Ribogojnice: Visoka poraba	Meso prežvekovalcev: Visoka poraba
								Prašičje meso: Visoka poraba
							Ribolov: Ni porabnik vode	Perutninsko meso: Nizka poraba
VPLIV NA ZAKISOVANJE OCEANOV	Vpliv je predvidoma takšen kot vpliv na podnebne spremembe	Vpliv je predvidoma takšen kot vpliv na podnebne spremembe	Vpliv je predvidoma takšen kot vpliv na podnebne spremembe	Vpliv je predvidoma takšen kot vpliv na podnebne spremembe	Vpliv je predvidoma takšen kot vpliv na podnebne spremembe	Vpliv je predvidoma takšen kot vpliv na podnebne spremembe	Vpliv je predvidoma takšen kot vpliv na podnebne spremembe	Vpliv je predvidoma takšen kot vpliv na podnebne spremembe
... ... Nadaljevanje primerjalne tabele je na naslednji strani ... ...
	STROČNICE	POLNOZRNATA ŽITA	OREŠČKI	SEMENA	MLEČNI IZDELKI	JAJCA	RIBE	KOPENSKO MESO
VPLIV NA PREHRANSKO VARNOST	Pridelava prispeva k prehranski varnosti	Pridelava prispeva k prehranski varnosti	Pridelava prispeva k prehranski varnosti	Pridelava prispeva k prehranski varnosti	Krmljenje toplokrvnih rejnih živali s poljščinami ogroža prehransko varnost	Krmljenje toplokrvnih rejnih živali s poljščinami ogroža prehransko varnost	Ribogojnice: Nimamo dovolj podatkov za oceno vpliva	Krmljenje toplokrvnih rejnih živali s poljščinami ogroža prehransko varnost
					Krmljenje prežvekovalcev izključno z rastlinami in deli rastlin, ki za človeka niso užitne, prispeva k prehranski varnosti; za izrabo travinj to velja le, če ne rastejo na orni zemlji, ki bi jo bilo bolj racionalno uporabiti za pridelavo rastlinske hrane za ljudi		Ribolov: Prispeva k prehranski varnosti	Krmljenje prežvekovalcev izključno z rastlinami in deli rastlin, ki za človeka niso užitne, prispeva k prehranski varnosti; za izrabo travinj to velja le, če ne rastejo na orni zemlji, ki bi jo bilo bolj racionalno uporabiti za pridelavo rastlinske hrane za ljudi
ZAKOL ŽIVALI	Ni zakolov	Ni zakolov	Ni zakolov	Ni zakolov	Ko mlečnost pri kravi pade pod neko ekonomično mejo, sledi zakol; zakoli telet in telic so prav tako inherentno povezani s pridelavo mlečnih izdelkov	Ko nesnost pri kokoših nesnicah pade pod neko ekonomično mejo, sledi zakol; maceracija piščancev moškega spola, starih do 72 ur, je prav tako inherentno povezana s pridelavo jajc	Odsotnost trpljenja med zakolom/ulovom rib je tema, ki je v zakonodaji mnogo slabše zastopana kot pri kopenskih živalih; stranski ulov (angl. by-catch) poleg tega predstavlja približno 40 % celotnega ulova rib in zelo velik del tega se obravnava kot odpadek	Perutninsko meso: Z enim zakolom klavec pridobi manj kot 2 kg očiščenega trupa
								Prašičje meso: Z enim zakolom klavec pridobi 92 kg očiščenega trupa
								Goveje meso: Z enim zakolom klavec pridobi 305 kg očiščenega trupa
DOBROBIT ŽIVALI	Tema se ne nanaša na živila rastlinskega izvora	Tema se ne nanaša na živila rastlinskega izvora	Tema se ne nanaša na živila rastlinskega izvora	Tema se ne nanaša na živila rastlinskega izvora	Zakol škoduje dobrobiti živali - to še posebej velja za mlade živali; mnogi se strinjajo, da so živali v praksi še vedno obravnavane kot nečuteča bitja, čeprav so bile v evropski zakonodaji definirane kot čuteča bitja že leta 1997; dovoljeno je za vedno ločiti kravo in njenega mladiča; dovoljena je reja brez izpusta; dovoljeno je privezovati živali in jim močno omejevati gibanje; dovoljeno je umetno osemenjevanje, ... Več: Klikni tu.	Zakol/maceracija škoduje dobrobiti živali - to še posebej velja za mlade živali; mnogi se strinjajo, da so živali v praksi še vedno obravnavane kot nečuteča bitja, čeprav so bile v evropski zakonodaji definirane kot čuteča bitja že leta 1997; največja dovoljena gostota naseljenosti ni določena z namenom optimizacije dobrobiti živali, pač pa je določena z namenom optimizacije dobička; hlevi v Sloveniji tudi z več kot 30000 živalmi; dovoljeni so krajšanje kljunov, kletke, reja brez izpusta; dovoljena je reja živali v takšnih objektih, kjer mora umetna svetloba nadomestiti naravno, ... Več: Klikni tu.	Zakol/ulov škoduje dobrobiti živali - to še posebej velja za mlade živali; mnogi se strinjajo, da so živali v praksi še vedno obravnavane kot nečuteča bitja, čeprav so bile v evropski zakonodaji definirane kot čuteča bitja že leta 1997; največja dovoljena gostota naseljenosti v ribogojnicah ni določena z namenom optimizacije dobrobiti živali, pač pa je določena z namenom optimizacije dobička ... Več: Klikni tu.	Zakol škoduje dobrobiti živali - to še posebej velja za mlade živali; mnogi se strinjajo, da so živali v praksi še vedno obravnavane kot nečuteča bitja, čeprav so bile v evropski zakonodaji definirane kot čuteča bitja že leta 1997; največja dovoljena gostota naseljenosti ni določena z namenom optimizacije dobrobiti živali, pač pa je določena z namenom optimizacije dobička; dovoljene so kastracija, krajšanje repa in krajšanje podočnikov z brušenjem, kletke, reja brez izpusta; dovoljeno je privezovati živali in jim močno omejevati gibanje; dovoljena je reja živali v takšnih objektih, kjer mora umetna svetloba nadomestiti naravno, ... Več: Klikni tu.

ARHIVSKA STRAN VEGAN.SI

Primerjalna tabela: Beljakovinska živila in njihov vpliv na umrljivost, okolje, prehransko varnost in živali