Krznarstvo je ena najbolj krutih industrijskih panog sodobnega časa. Nošenje krzna nekaterim pomeni statusni simbol, drugim pa prestižni izdelek. Danes ni več upravičene ali moralne potrebe po krznenih izdelkih, saj imajo potrošniki na izbiro boljše alternative.
Pridobivanje krzna je krut postopek, ki se ne more z ničimer opravičiti. Krznarji velikokrat zavajajo javnost, da njihove živali živijo v najboljših razmerah, vendar je realnost povsem drugačna. Na krznenih farmah živijo živali v nepredstavljivih razmerah. Njihov konec je mnogokrat zelo krut. Metode ubijanja so zelo precizne, saj morajo paziti, da med odiranjem kože ne poškodujejo krzna. Ko žival ubijejo s strupom, plinom, injekcijo ali kakšno drugo metodo, jim odrejo kožo, ki jo potem uporabijo za nadaljnjo predelavo. V nekaterih državah jih sploh ne ubijejo, temveč samo uspavajo ali poškodujejo z udarcem po glavi. Velikokrat se tudi zgodi, da se živali prebudijo iz nezavesti ali omame in potem, ko so odrte, umirajo v strašanskih mukah.
Nobena skrivnost ni, da je to zelo dobičkonosna industrijska panoga, zato se tudi najbolj trdovratno upira spremembam, ki jih zahteva čedalje bolj ozaveščena družba, ki nasprotuje krznu in krznenim izdelkom.
V Sloveniji že mnogo let poteka kampanija civilne iniciative za ukinitev uporabe krzna, ki je od leta 2011 postala zelo intenzivna in znana pod imenom ter sloganom Za slovenijo brez krzna. Kot odgovor na vsa prizadevanja kampanije je bil leta 2013 sprejet dopolnjeni zakon o zaščiti živali, ki prepoveduje rediti ali loviti živali zaradi njihovih kožuhov, kož ali perja. Zakon bo začel veljati leta 2015. V prid zakonu je bilo zbranih več kot 6000 podpisov državljanov republike Slovenije. Vse to kaže na ozaveščenost slovenske javnosti o problematiki krznarstva.
Viri
|
|
|
|
 |
Vsebine spletne strani so objavljene pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva - Nekomercialno - Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenia. |
