Švicarska vlada je predstavila novo podnebno strategijo za kmetijstvo in prehrano, v kateri so opisane prednosti zmanjšanja uživanja mesa v državi.
V strategiji je navedeno, da je treba do leta 2050 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za proizvodnjo hrane za dve tretjini na osebo v primerjavi z letom 2020. Emisije iz domače kmetijske proizvodnje je treba zmanjšati za vsaj 40 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.
Strategija navaja, da prehrana, bogata z rastlinskimi živili in z manj mesa, "prinaša koristi za zdravje in okolje". Ugotavlja tudi, da je v primerjavi z uradnimi prehranskimi smernicami poraba mesa v državi previsoka, medtem ko je poraba mlečnih izdelkov, stročnic, sadja in zelenjave prenizka.
Po podatkih iz leta 2018 so Švicarji na leto v povprečju zaužili 52,06 kg mesa kopenskih živali - predvsem svinjine, perutnine in govedine - ter 8,72 kg rib in školjk. To je približno 166 g mesa kopenskih in morskih živali na dan. Medtem je povprečno dnevno uživanje sadja in zelenjave le 3,6 porcij - manj od priporočenih pet na dan.
Po poročanju Swiss Info je Michael Beer iz Zveznega urada za varnost hrane in veterinarske zadeve povedal: "Dve do tri porcije mesa na teden so z zdravstvenega vidika zgornja meja. Jemo ga trikrat preveč."
Švicarska živinoreja
Kmetijstvo v Švici zavzema 36 odstotkov zemlje, pri čemer se velika večina uporablja za rejo živali. V Švici živi približno 1,5 milijona krav, čeprav jih je zdaj manj kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. So največji vir emisij iz kmetijstva. Zmanjšanje števila krav v zadnjih treh desetletjih je pripomoglo k zmanjšanju emisij iz kmetijstva v državi.
Zveza švicarskih kmetov je podprla novo strategijo za prilagajanje kmetijstva globalnemu segrevanju. Vendar meni, da je omejevanje pridelave in porabe mesa "problematično". Trdi, da je vpliv zmanjšanja porabe mesa na podnebje precenjen in da je v resnici povpraševanje po švicarskem mesu veliko.
Britanska mesna industrija se je vključila v razpravo in trdi, da manj mesa in več rastlinske hrane ni nujno bolj zdravo ali okolju prijazno.
Vpliv mesa na okolje
Nedvomno pa je živinoreja katastrofalna za planet. Živinoreja je ena od okoljsko najbolj uničujočih panog, če ne celo najbolj, saj povzroča emisije toplogrednih plinov, krčenje gozdov in izgubo biotske raznovrstnosti.
Strokovnjaki z Univerze v Oxfordu so izjavili, da morajo zahodne države močno zmanjšati porabo mesa, da bi se izognile podnebnemu zlomu. Pri vseh okoljskih merilih je rastlinska hrana, kot so oreščki in zelenjava, bolje uvrščena kot hrana živalskega izvora. Številne študije kažejo, da je uživanje več živil rastlinskega izvora in manj živil živalskega izvora koristno za zdravje.
Sprejemljivost ukrepov za zmanjšanje uživanja mesa
Glede na nedavno študijo so nekateri politični ukrepi za zmanjšanje porabe mesa v Švici za deležnike bolj sprejemljivi kot drugi. Najbolje so bile sprejete politike v zvezi z javnim izobraževanjem o trajnostni prehrani in prostovoljnimi ukrepi industrije. Ukrepi, kot so spodbujanje ljudi k alternativam mesa in omejevanje mesa v obratih javne prehrane, so bili deležni manjše podpore.
Zainteresirane strani so predstavljali predstavniki znanosti in raziskav, javnih institucij, političnih strank, nevladnih organizacij, "interesnih skupin" in prehrambene industrije. Tisti, ki so povezani s proizvodnjo hrane, so pogosteje zavračali ukrepe, ki so vključevali poglobljene posege za zmanjšanje porabe mesa, medtem ko so jih nevladne organizacije in raziskovalne skupine pogosteje podpirale.
Prevedel: M. Black.
Vir: https://plantbasednews.org/news/environment/swiss-government-climate-strategy-meat/ (Avtorica: Claire Hamlett)
Slika: Tom Blackwell - Bovine Stare (Flickr); CC BY-NC 2.0 DEED
Datum objave: 23. 10. 2023.
